“Vse vrste, od bakterij do sesalcev, rastlin do žuželk so koščki velike uganke življenja. Vse so med seboj povezane in druga od druge odvisne. Vendar pa je ena od teh vrsta, naša, človeška vrsta, danes odgovorna za podnebno krizo in krizo narave, kar vodi v gromozansko izgubo biotske raznovrstnosti. S tem, ko ljudje uničujemo ekosisteme na Zemlji, predstavljamo grožnjo našim hrani, zdravju, gospodarstvu, naši prihodnosti.” Virginijus Sinkevičius, komisar EU za okolje, oceane in ribištvo

Zgornje, srh zbujajoče besede evropskega komisarja za okolje nikakor niso pretiravanje, ampak naša realnost. Če kdaj, je zdaj zadnja priložnost, da človek s svojim ravnanjem na planetu Zemlja začne delovati kot eden od koščkov v sestavljanki biodiverzitete, ne pa kot nekakšna vzvišena sila, ki ji je podrejeno vse, kar raste in diha.

Vodilna misel letošnjega Mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti (biodiverzitete) je »Smo del rešitve #zaNaravo«. Spodbuja nas, da razmislimo o naših dejanjih, naših navadah in njihovem vplivu na biotsko raznovrstnost in zdravje ekosistemov, saj smo kljub tehnološkemu napredku še vedno odvisni od narave, zdravih in živih ekosistemov, ki nam zagotavljajo pitno vodo, hrano, zdravila, obleke, gorivo, energijo in še mnoge druge dobrine.

Biodiverziteta pomeni vse živo, pestrost življenja. Je edinstvena in hkrati ena najbolj dragocenih lastnosti planeta, ki si ga delimo z milijoni drugih vrst organizmov. Od biodiverzitete smo popolnoma odvisni, saj nam zagotavlja hrano, poleg tega pa še pitno vodo in čist zrak, ker se strupene snovi, ki jih v okolje v glavnem spušča človeška vrsta, kopičijo v telesih živih bitij in na ta način odstranijo iz okolja. Narava je torej tovarna hrane in čistilna naprava v enem!

Poleg tega pa nas pomirja in navdihuje. Vzemimo si nekaj časa in se ji prepustimo. Opazujmo jo in ji prisluhnimo. Če se bomo kako popoldne malo dalj časa ustavili na sredi poti na priljubljen hrib, se Zemlja ne bo nehala vrteti.

Najboljši kraji za doživetje narave, kjer naravni procesi bolj ali manj nemoteno tečejo, so naravni parki oz. območja zavarovane narave, saj smo jih kot take razglasili ravno zato, ker je narava teh območij za zgled drugim. Večina narave zavarovanih območij v naših gosto naseljenih krajih je daleč od divjine, na katero človek ne bi imel nobenega vpliva. Ravno nasprotno, tukajšnja narava je tako dobro ohranjena, ker so generacije domačinov živele v skladu z njo in njenimi cikli ter z njo gospodarile na danes t.i. trajnostni način. Spodobilo bi se ohraniti tak odnos do narave tudi zaradi spoštovanja do prednikov.

Od vseh parkov v Sloveniji naš park upravlja daleč največjo površino vlažnih in mokrotnih travnikov. S tem pomembno prispevamo k ohranjanju ogroženih vrst travnikov in mokrišč. Renaturacije vodotokov, ki jih izvajamo s pomočjo finančnega mehanizma LIFE, pa izstopajo v mednarodnem merilu.