
Preproge belih kimastih cvetov navadnega malega zvončka so že marsikje prekrile gozdne robove in vlažne travnike, opažamo tudi že kronice. Iz čebulice navadnega malega zvončka, ki shranjuje zalogo hrane, najprej poženeta dva sivozelena lista. Neolistano steblo nosi kimast cvet, ki se odpre zgodaj spomladi. Zunanji cvetni listi so bele barve, notranji, ki so krajši, pa imajo na koncu zeleno liso v obliki obrnjene črke v.

Na prvi pogled so vsi zvončki enaki. A ni tako. Podrobnejši pogled razkrije marsikatero podrobnost. Foto: Vika Zabukovec

Zunanji cvetni listi niso vedno snežno beli. Na njih lahko opazimo zelene lise ali pege, lahko pa so v celoti rahlo zeleni. Foto: Vika Zabukovec
Po našem parku se po vsej gozdni podrasti bohotijo tudi črni telohi. Naš biolog Jošt Stergaršek pravi, da dejstvo, da so se telohi že odločno razcveteli, pomeni, da so zimi dnevi šteti. Če bi bila zima, se ne bi povsem razcveteli. Čeprav je črni teloh (Helleborus niger) pri nas najpogostejša vrsta, pa ni edina, ki tu uspeva. Kar 15 vrst obstaja, v Sloveniji 5 samoraslih vrst, v našem parku dve: črni teloh in precej redka vrsta: deljenolistni teloh. Črni teloh z belimi cvetovi je svoje ime dobil po korenini črne barve. A le zakaj so ga ljudje poimenovali po korenini, ki je strašansko strupena? Zakaj in za koga iz nje mešali strupene zvarke? To prepuščamo domišljiji vsakega posameznika. Ob tem pa ne pozabimo: cvetlice so najlepše v naravi, v svojem naravnem okolju, zato jih pustimo tam, vsem na ogled.

Če je dovolj toplo, prav telohi iz zemlje pririnejo prvi, tako zelo so neučakani. Foto: Peter Janjič

Foto: Jošt Stergaršek