Notranjski park se pridružuje pobudi projekta Živim z Naturo 2000, ki ob pomladanskem prebujanju narave spodbuja, da namesto nabiranja prvih (pa tudi še vseh kasnejših) cvetlic, na primer navadnih malih zvončkov, velikih pomladanskih zvončkov (oz. kronic, kot jim ponekod tudi rečejo)  in telohov te raje fotografiramo in v obliki fotografij shranimo na spominske kartice telefonov in fotoaparatov. Tam bodo ostale za vedno ter večno lepe in sveže, medtem ko lepota cvetlic, ki jih damo v vazo, že dan ali dva kasneje uvene in konča v smetnjaku.

Podatke o rastišču teh vrst lahko vnesete tudi v aplikacijo www.sporocivrsto.si. S tem boste vašim opažanjem dodali tudi naravovarstveni pomen in prispevali k poznavanju njihovih nahajališč ter varstvu teh vrst.

Foto: Natura 2000

Preproge belih kimastih cvetov navadnega malega zvončka so že marsikje prekrile gozdne robove in vlažne travnike, opažamo tudi že kronice. Iz čebulice navadnega malega zvončka, ki shranjuje zalogo hrane, najprej poženeta dva sivozelena lista. Neolistano steblo nosi kimast cvet, ki se odpre zgodaj spomladi. Zunanji cvetni listi so bele barve, notranji, ki so krajši, pa imajo na koncu zeleno liso v obliki obrnjene črke v.

 

Po našem parku se po vsej gozdni podrasti bohotijo tudi črni telohi. Naš biolog Jošt Stergaršek pravi, da dejstvo, da so se telohi že odločno razcveteli, pomeni, da so zimi dnevi šteti. Če bi bila zima, se ne bi povsem razcveteli. Čeprav je črni teloh (Helleborus niger) pri nas najpogostejša vrsta, pa ni edina, ki tu uspeva. Kar 15 vrst obstaja, v Sloveniji 5 samoraslih vrst, v našem parku dve: črni teloh in precej redka vrsta: deljenolistni teloh. Črni teloh z belimi cvetovi je svoje ime dobil po korenini črne barve. A le zakaj so ga ljudje poimenovali po korenini, ki je strašansko strupena? Zakaj in za koga iz nje mešali strupene zvarke? To prepuščamo domišljiji vsakega posameznika. Ob tem pa ne pozabimo: cvetlice so najlepše v naravi, v svojem naravnem okolju, zato jih pustimo tam, vsem na ogled.