Učna pot Drvošec – 1. del
Prejšnji teden smo uživali ob kristalnih izvirih in naravnih lepotah Koščeve učne poti, danes se bomo s parkovim čarobnim daljnogledom odpravili po Učni poti Drvošec. Ta je precej daljša od Koščeve, dolga je 5 kilometrov, vmes pa ponuja možnosti, da zavijete z nje, se priključite Koščevi poti, se še pred koncem po skrivni gozdni poti vrnete nazaj ali zavijete na jezerski breg in občudujete pisano množico ptic.
Labodi v večerni zarji nad Cerkniškim jezerom
Za še lažje opazovanje teh in to iz privzdignjene pozicije je ob poti pet opazovalnic. Da boste vedeli, na kaj morate biti pozorni in kaj vse obsega in vsebuje Notranjski park, vas bo na poti spremljalo 15 usmerjevalno – intepretacijskih točk. Gre za izvirno oblikovane table z informacijami in fotografijami, ki bodo vsebovale tudi zanimivosti in skrivnosti živalskih in rastlinskih vrst, ki imajo dom v našem parku.
Parkirišče v Dolenjem Jezeru
Skozi daljnogled gledamo v leto 2022. Naša dogodivščina se začne na parkirišču Dolenje Jezero, kjer pustimo vozila in že smo pri prvi informacijski točki, ki nas pozdravi s citatom enega največjih navdušencev nad Cerkniškim jezerom, ki mu je slavospeve pisal že pred več kot 300 leti, Janeza Vajkarda Valvasorja:
“Cerkniško jezero smemo z vso pravico imenovati redkost med jezeri in pravo čudo narave.”
Tu je tudi maketa Cerkniškega jezera, na stebrih pa lahko preberete vse o Notranjskem parku, med drugim tudi, da obsega kar 222 kvadratnih kilometrov. Zdaj pa se z daljnogledom podajmo naprej, mimo čisto novega, ultra modernega, turistično – informacijskega centra z neštetimi vsebinami (več o njem v enem od naslednjih Daljnogledov) in stopimo na glavno cesto, ki vodi proti Otoku.
Poglejmo na desno, proti požiralniku Rešeto, kjer bo eden od pomolov in kjer ob vsakem letnem času ugledamo drugačno podobo.
Rešeto – pomlad/jesen
Rešeto pozimi
Rešeto poleti
Če dobro pogledamo skozi daljnogled, lahko med drugim preberemo, da je bilo jezero poleti v letih 1956 in 1961 tako izsušeno, da je bil njegov vodostaj dva meseca 0 cm.
Zraven bo zanimiva sestavljanka o štirih letnih časih na jezeru. Na količkih, ki nekoliko spominjajo na mesna nabodala oziroma ražnjiče (Hm… ali pa smo že tako lačni, da v njih vidimo hrano?! Če smo res, sedimo na pomolček, iz nahrbtnikov potegnimo malico in se okrepčajmo.).
Sestavljanka letni časi ob pomolu Rešeto
Odpravimo se naprej, proti nasipu, nekaj deset metrov pred mostom in pontonom Stržen, kjer nas čaka naslednja učna točka: “Slivnica in Javorniki”.
Huh, kakšne zanimive informacije o čarovniški Slivnici in skrivnostnih, divje neokrnjenih Javornikih lahko preberete tukaj. Tudi to, zakaj se verjame, da na Slivnici kraljujejo čarovnice in zakaj je Valvasor za Javornike rekel, da so najbolj divja gora tod okrog. Če je še ne poznate, lahko spoznate tudi cerkniško tragično zgodbo o dveh zaljubljencih, na moč podobno tisti o Romeu in Juliji, ki govori tudi o nastanku Cerkniškega jezera. S polno glavo novega znanja in s še večjim občudovanjem do teh tisočletja starih naravnih pojavov pa si zdajle malo oddahnimo. Če pogledamo na levo, proti severovzhodu, si lahko oči spočijemo na Slivnici. Če se zdi, da so nad njo oblaki ali megla, so slivniške coprnice v akciji, kuhajo coprniško juho. Tako so domačini sklepali stoletja. Nekateri pa prav po tihem, sami pri sebi, niso povsem prepričani, da je to samo mit.
Slivnica
Postojmo še malo in se zazrimo še na desno stran, čez jezero, na mogočne Javornike. Gre za z gostim gozdom pokrit nižji severni del kraške planote, visoke med 600 in 1200 metri nadmorske višine. To je najobsežnejši del Dinarskega krasa.
“Jezero je šest milj oddaljeno od Ljubljane in obdano z ostrimi, divjimi in skalnatimi gorami, med katerimi je najvišja tista, ki se dviga na jugu in ki je tudi videti bolj divja; to je tako imenovani Javornik.” (J. V. Valvasor)
PRIHODNJIČ: UČNA POT DRVOŠEC – 2.DEL
