Če se pod večer, ko nad Cerkniškim jezerom, Slivnico in Javorniki ugaša luč dneva, znajdete v gozdu, lahko slišite med debli odmevati hripav, skoraj srhljiv glas, ki mu odgovori globoko, žametno hukanje … ne bojte se, to je le pogovor kozač.

Bojevita kozača bo storila vse, da bo zaščitila svoje gnezdo. Foto: Aleksander Kozina

Sove so kraljice noči, v Notranjskem parku pa je prav posebna tista, ki s svojim “skakajočim” zaporednim oglašanjem spominja na meketanje sove – kozača. Tako se je vsaj zdelo slovenskemu naravoslovcu Franu Erjavcu, ki je ogromno časa posvetil opazovanju in nato v svojih knjižnih delih tudi opisovanju živali na Slovenskem. On je tej posebni sovi nadel ime kozača, ker ga je njen glas spominjal na koze. Sicer se tej vrsti sov reče tudi uralska sova.

Črne kozače so fenomen, ki ga ne znajo razložiti. Foto NRP

Kot vse sove imajo izjemen vid in sluh ter znajo leteti povsem neslišno. Sovje perje na glavi je oblikovano tako, da kot satelit vsak zvok usmerja proti njihovim ušesom. Slišijo lahko miš, ki se skriva pod snegom ali listjem. Gre za našo drugo največjo sovo, največja je velika uharica. Kar pet odstotkov kozač pri nas je čisto črnih, kar je poseben fenomen. Zakaj natančno so takšne, še niso ugotovili. Hranijo se z glodavci, tudi z vevericami, pa tudi s polhi. 

Silhueta kozače ob učni poti Drvošec. Foto Eva Kobe

Kozača gnezdi v duplih, vrhovih odlomljenih dreves ali zapuščenih gnezdih drugih večjih ptic. Samica in samec sta kot mati in oče izjemno skrbna, s porazdeljenimi nalogami znotraj sovje družine. Samice valijo jajca in čuvajo mladiče, medtem ko samec išče hrano in naredi vse drugo: poišče gnezdo in hrani mladičke, dokler ne postanejo samostojni. Samica, ki je večja od samca, takrat že odleti. Mame kozače so izjemno bojevite in sovražniki, na primer kune le redko kdaj uplenijo njena gnezda, kar se pogosto zgodi lesnim sovam. Druge ptice zato rade gnezdijo v bližini kozačinega gnezda, saj so tako bolj varne, kajti bojevita sova bo pregnala vsakega sovražnika, ki se znajde v bližini. Sovice imajo to lastnost, da gnezdo zapustijo, še preden letijo. To storijo tako, da skočijo na tla, kjer jih potem oče hrani še naprej. Popolnoma se naučijo leteti šele v avgustu in kasneje v septembru, ko tudi zapustijo domače območje.  

Kozači je namenjena tudi ena od skulptur na naši novi učni poti Drvošec, ki poteka ob Cerkniškem jezeru. Na lesenem stebru, ki si ga deli z belohrbtim detlom, je njena silhueta, na tabli zraven pa nekaj zanimivosti o njej.