Najboljša pešpot v državi ima svoje čare v vseh letnih časih. V spodnji fotogaleriji vas popeljemo na sprehod po njej v snegu. Ko je objeta v bleščečo belino, tišino, spokojnost in ima Cerkniško jezero ob njej resnobno podobo gole lepote.
Večino poti in vsega, kar je na njej in ob njej smo postavili s pomočjo sredstev projekta LIFE Stržen. Delno pa jo je sofinanciral projekt Kras.Re.Vita.
Točka Javorniki s pogledom na divjo gorsko verigo Javornikov. Kadar niso zaviti v meglo.
Pot vas popelje po zasneženem nasipu tik ob jezeru, kjer ribolov trenutno ni mogoč. Očitno.
Prehranjevalni splet. Nekoliko zasnežen, a skozi luknjice v stebrih še vedno lahko vidite, kdo se s kom prehranjuje.
V tem križišču zavijete na gozdno pot. Ni splužena, kakopak, je pa v nepremočljivi obutvi zelo prijetna, skorajda pravljična.
V snegu ima pot Drvošec prav posebne čare.
Opazovalnica Kuharca v snežni odeji.
Točka medved.
Jamski in rjavi medved, zakaj še ne spita zimskega spanja? Kaj še rogovilita naokoli?
Zapis Janeza Vajkarda Valvasorja o notranjskih medvedih.
Točka volk.
Pa ja ni pravi?
Nekdo ima nekoga rad … Morda pa ljubi pot Drvošec?
Plezalo ris.
Točka, posvečena risu, ki je obenem tudi plezalo. Trenutno plezanje po njem zaradi nevarnosti zdrsa ni dovoljeno.
Pot Drvošec nam je omogočil tudi projekt LIFE Stržen.
Točka polh.
Steber, posvečen sovi kozači in belohrbtemu detlu.
Ampak ko prideš do opazovalnice Klejni vrh … ti zastane dih.
Opazovalnica ptic Klejni vrh.
Razgled z opazovalnice.
K Stolpu.
Po rahlo zgazeni poti proti razglednemu stolpu Otočec.
Stolp.
Razgled s Stolpa.
V Pocinovem lazu naletite na krog invazivnih in avtohtonih vrst v Notranjskem parku.
Zasnežena vrtača sredi Pocinovega laza, kjer spomladi in poleti domujejo pupki.
Zaključek poti v Mlakavih dolinah.
Mlakave doline.
Tudi s te točke in z jezerskega brega par metrov naprej se ponujajo čudoviti pogledi na zimsko pravljico.
Cerkniško jezero v objemu snega in ledu.
Čudovita ustvarjalnost narave.
Pogled na Zadnji kraj.