Po lanskem zaključku renaturacijskih del v Strženu, ki so obsegala zasipavanje reguliranih odsekov struge ter izravnavanje odvečne zemljine na območju Belega brega in Ključev, se je po nedavnem umiku poplave izoblikoval nadvse privlačen življenjski prostor za pobrežnike.
Obsežne (še) nezaraščene blatne površine, ravno prav namočene ter razgibane, skupaj z okoliškimi plitvo poplavljenimi travniki tvorijo selitveno postajališče za slovenske razmere rekordno maso teh ptic. 21. 4. 2022 smo ornitologi DOPPS prešteli več kot 3500 pobrežnikov 24 vrst. Večinoma gre za martince, npr. močvirske (2672 osebkov), zelenonoge (161 osebkov), črne (76 osebkov) ter jezerske (27 osebkov); slednji veljajo za nacionalno redkost. Za grobo primerjavo, števila so ca. 2-krat višja od ca. 20+ let starega prejšnjega rekorda iz Ormoških lagun.
Medtem ko bodo zgoraj naštete vrste kmalu zapustile Cerkniško jezero ter nadaljevale let proti gnezdiščem v bližini arktičnega kroga, pa se je nekaj parov prib in malih deževnikov že ustalilo ter pričelo z gnezdenjem; mali deževniki nasploh prvič potrjeno na Cerkniškem jezeru.
Znova vzpostavljeni okljuki Stržena in pogled na mirno cono za bobnarico. Foto: NRP
Morda na prvi pogled vsa ta izpostavljena zemljina ob Strženu kazi podobo Cerkniškega jezera. Kot nekakšna »rana po operaciji«, ki rabi nekaj časa, da se zaceli in ponovno oživi. A pogled od blizu razkrije, da tudi tako okolje še kako vrvi od življenja! Območje se bo v roku leta ali dveh povsem »zacelilo« (beri: zaraslo) ter s tem v veliki meri izgubilo atraktivnost za pobrežnike. Morda pa do takrat le implementiramo kakšno idejo za ohranitev ugodnih habitatov zanje, s čimer bi nedvomno nadgradili naravovarstveno vrednost in pestrost presihajočemu biseru.
Fotografije: Alen Ploj