»Z vso pravico ga smemo imenovati redkost in pravo čudo narave. Vem, da ni najti ne v Evropi ne v ostalih delih sveta tako čudovitega jezera, kot je to.« Janez V. Valvasor

V preteklosti so si skušali ljudje večno spreminjajoče se Cerkniško jezero na različne načine podrediti oziroma si ga preoblikovati svojim potrebam v prid. V 19. stoletju so ga želeli popolnoma izsušiti, v času industrijskega napredka pa so nastopile težnje po stalni ojezeritvi in celo postavitvi hidroelektrarne na njem.

Jezero so najbolj prizadeli osuševalni posegi v zadnjih stoletjih, katerih namen je bil preoblikovati jezerska tla za poljedelstvo in živinorejo. Ti so zmanjšali in skrajšali nekdanje poplave. Srednje in visoke vode so začele hitreje odtekati, nivo talne vode na močvirnem območju pa se je znižal. Izsuševanja so se odvijala kljub prepovedim takratne oblasti in pomislekov številnih domačinov. Kmalu je bilo opazno, da na mnogih predelih izsuševanja niso prinesla pozitivnih učinkov v meri, ki si jih je želel človek, temveč celo nasprotno.

 

Med letoma 1844 in 1958 je človek dobrih 12 kilometrov strug Stržena, Goriškega Brežička, Lipsenjščice, Tresenca in Žerovniščice, ki so prej vijugale po jezerskem dnu, izravnal v kanale. Cilj teh izravnav je bil osušiti in s tem povečati obdelovalne površine na območju presihajočega Cerkniškega jezera. Cilja jim ni uspelo uresničiti, saj so jezerska tla še vedno preveč namočena za uspevanje kulturnih rastlin. Skupna dolžina starih strug Cerkniškega polja se je v preteklosti tako zmanjšala za dva- do trikrat. Toliko krajše struge pomenijo toliko manj vode, ki zaradi manjšega trenja tudi prej odtečejo. S tem se posledično skrajša tudi čas vsakoletne ojezeritve. Nihanja vodne gladine Cerkniškega jezera so v zadnjih letih nepredvidljiva in posledično manj ugodna za ribe, za ptice, ki neposredno ob vodi gnezdijo in tudi za druge vodne organizme.

Kljub temu so izvedene regulacije povzročile negativne spremembe v naravnih procesih in močno spremenile ekosistem presihajočega jezera. Življenjske razmere vrst, vezanih na vodne in obvodne življenjske prostore, so se poslabšale. Nekatere vrste so z območja celo izginile. S tem se je zmanjšala biotska pestrost območja in stabilnost ekosistema. V preteklosti izvedeno izsuševanje je povzročilo tudi druge negativne posledice:

• hitrejši vodni tok v kanalu pomeni, da voda odnaša več materiala, kot ga odlaga, zato prihaja do nastajanja vedno novih požiralnikov v strugi,
• večja erozija rečnih brežin privede do poglabljanja in oženja strug, zato je vodni tok vsako leto hitrejši,
• zmanjšana samočistilna sposobnost vodotokov zaradi hitrejšega vodnega toka in krajše poti vode brez okljukov,
• manjša površina za rast ključnih vodnih rastlin, ki predstavljajo skrivališča vodnim živalim in kjer poteka naravno čiščenje vode,
• pregrevanje vode ob nizkem vodostaju in znižanje koncentracije raztopljenega kisika v vodi je poslabšalo življenjske razmere za vodne organizme,
• manj primernih mest za drstenje in zavetje rib,
• mineralizacija organskih snovi in večanje vsebnosti hranil v tleh, kar spreminja razmere v občutljivih življenjskih prostorih, kot so nizka barja in travniki z modro stožko,
• močno spremenjena vodna dinamika onemogoča tvorbo mrtvih rokavov.

Danes so negativne posledice preteklih posegov ob podnebnih spremembah, ki jih občutimo tudi kot bolj sušna poletja, še bolj vidne. Jezero ne presiha več samo enkrat na par let, temveč praviloma večkrat letno.

Notranjski park bo strugo Stržena vrnil v njegovo naravno obliko dvojnega okljuka in sicer na dveh odsekih – Ključi in Beli Breg. Tam so zasuli oba meandra, strugo pa spremenili v raven kanal, po katerem je voda hitreje odtekala. Na območju Ključev bomo v okviru projekta LIFE Stržen obnovili 2,1 kilometra nekdanje struge Stržena, na območju Belega brega pa v okviru projekta Kras.Re.Vita 2,5 kilometra.

Glavni cilji renaturacije:

1. VODA: strugi vrniti njen naravni potek, jo razširiti in s tem doseči, da se bo voda v sušnem obdobju dlje časa zadrževala v strugi.
2. OHRANITEV EKOSISTEMA: To bo prispevalo k dvigu nivoja talne vode in daljšemu zadrževanju vode v strugi, s čimer se bodo izboljšali življenjski pogoji za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste. Govorimo predvsem o rastlinah, ribah in pticah, pri čemer velik poudarek dajemo prav bobnarici.
3. OKREPLJENA SAMOČISTILNOST VODE
4. BOBNARICA – izjemnega pomena za to redko ptico, ki mora imeti ravno pravšnje pogoje, da si med trstičjem naredi gnezdo

 

Obnovo vodotoka financira finančni mehanizem LIFE in Evropski kohezijski sklad, pa tudi Ministrstvo za okolje in prostor, nekatera lokalna podjetja, Občina Cerknica ter partnerji projekta LIFE Stržen.

DOMAČINI: Pomen obnove vodotoka Stržen v Ključih so prepoznali tudi lastniki zemljišč ob strugi, kjer je načrtovan poseg. S soglasji so podprli projektne aktivnosti obnove vodotoka. Regulacije potekajo po zasebni lastnini, še več. Regulacije so zemljišča razpolovila in nekaterim lastnikom zemljišč preprečila dostop. To so reševali na številne načine. Vzpostavili so nove poti, prepuste in podobno. S preusmeritvijo struge se ureja tudi to problematiko. Uredilo se bo celotno območje in nazaj vzpostavilo dostope iz preteklosti. Tako bodo lahko vsi lastniki dostopali do svojih zemljišč in bodo lahko z njimi celovito upravljali.

Skupna dolžina vodotokov na Cerkniškem polju je pred izvedenimi regulacijami znašala 45 kilometrov, po preusmeritvi v kanale pa ti merijo slabih 33 kilometrov. Z izravnavo strug se je dolžina prvotno vijugajočih vodotokov Cerkniškega jezera zmanjšala za več kot četrtino.

Ali bo obnova Stržena vplivala na poplavnost območja ali imela kakršnekoli negativne vplive na okolje? 

Ne! Renaturacija bo prinesla le daljše zadrževanje vode v strugi v sušnem obdobju leta. V času visokega vodostaja novi stari okljuki ne bodo imeli nobenega vpliva na okolje, razen že zgoraj omenjenih pozitivnih vplivov na ekosistem.

 

Za nami sta že uspešni renaturacija dela strug Goriškega Brežička in Tresenca v času prejšnjega LIFE projekta, ki sta za nas dokaz, da gremo v pravo smer. Po končani obnovi Strženove struge, bomo v prvotno stanje povrnili že skoraj polovico v preteklosti kanaliziranih vodotokov Cerkniškega jezera. Nujno bi bilo dokončati še projekt renaturacije preostalih starih strug vodotokov Cerkniškega polja, predvsem Žerovniščice in Lipsenjščice. Tu je ključno dobro sodelovanje med glavnimi deležniki, kot so kmetje, ribiči in naravovarstveniki. Cerkniškemu jezeru želimo vrniti podobo iz Valvasorjevega časa in tako nadaljevati z odpravljanjem zgodovinske krivice, ki je bila jezeru storjena. Mogoče je ta za enkratnega obiskovalca območja nevidna in je ne opazi, a domačini, predvsem starejši, vedo povedati, da jezero ni več takšno kot nekoč. Želimo ohraniti življenjski krog, ki ga na našem presihajočem jezeru tvori na tisoče različnih živalskih in rastlinskih vrst in del katerega je nenazadnje tudi človek.