Obnova nekdanjih okljukov Stržena – največjega vodotoka na Cerkniškem polju – je zahtevala obsežen poseg, ki ga ni bilo mogoče izpeljati brez gradbene mehanizacije. Le težki gradbeni stroji so omogočili izkop nekdanje struge v kratkem časovnem oknu, ki je za tak poseg na presihajočem Cerkniškem jezeru na voljo. Pa so stroji na območju renaturacije za seboj res pustili opustošenje? Ne!

Podaljšanje struge Stržena za več kot tri kilometre (1,6 kilometrov na območju Ključev v okviru projekta LIFE Stržen in 1,8 kilimetrov na območju Belega brega, kjer park poseg izvaja v okviru projekta Kras.Re.Vita) ni poseg, katerega pozitivni učinki bi bili vidni čez noč. Naselitev vodnih rastlin in vzpostavitev združbe vodnih nevretenčarjev, katerim bodo sledile populacije rib, bo po pričakovanju trajala dalj časa kot obnova kopenskih ekosistemov. Rastje ob obnovljenih okljukih Stržena pa se je v skladu z izkušnjami s pilotno renaturacijo potokov Tresenec in Goriški Brežiček v prejšnjem LIFE projektu (LIFE Presihajoče Cerkniško jezero) v letu 2009, ki ga je vodil Notranjski park, hitro obnovilo.

Tresenec 12 let po obnovi mirno vijuga, okolica, rastlinje in živali pa so danes tam, kot da nikoli ne bi bilo nobenega posega. Foto: Eva Kobe

Tudi na novo izkopana stara, vijugasta struga Stržena ni brez življenja. Čeprav je vodnih rastlin za zdaj še manj, so ta del vodotoka že naselile množice letošnjih rib, ki so k bregovom privabile pisano ptičjo družbo. Nove okljuke že danes rade obiščejo male in velike bele čaplje, sive čaplje, rečni galebi, mali martinci, mokoži, celo plaha črna štorklja in še kakšna se najde. Perjad pa očitno diši lisicam in šakalom, ki občasno katero od ptic presenetijo in ta postane njihovo kosilo.

Novo strugo so že naselili tudi raki in so v njej njihove luknje.

 

 

Zakaj obnavljamo štiri stare meandre na Strženu?

Še pred dobrimi sto leti je imel Stržen podobo, kakršno bo dobil po zaključenem postopku trenutne renaturacije: dva okljuka na Belem bregu (Gorenje Jezero) in dva na območju Ključev (Dolenje Jezero). Potem pa so tedanji lokalni prebivalci v želji, da bi namesto vode dobili kmetovalne površine, vse te meandre zravnali. Stari meander na Belem bregu je bil izravnan leta 1932, da bi voda v njem čim hitreje poniknila in bi površine lahko spremenili kmetijske. Od njegovih nekdanjih 2,4 km meandrov je ostal le 500 m dolg raven kanal. Naslednji meander v Ključih je bil prav tako izravnan, saj je od njegove dolžine 2,1 km ostalo le 500 m izkopanega in izravnanega kanala. A kljub izravnavi se tedaj, pred 100 leti, to močvirsko območje ni izkazalo za primerno za kmetovanju. Poleg tega so z izravnavami razpolovili številna zasebna zemljišča. Regulacije so zemljišča razpolovila in nekaterim lastnikom zemljišč preprečila dostop do njih. To so kasneje reševali na številne načine. Vzpostavili so nove poti, prepuste in podobno.

Notranjski park danes Strženu s podporo projekta LIFE Stržen vrača dva njegova okljuka na območju Ključev in dva okljuka na Gorenjem Jezeru (projekt Kras.Re.Vita). S tem bo v okljukih voda odtekala počasneje, imela bo daljšo pot in večji volumen, s čimer se bo povečala populacija rib, posledično pa tudi drugega življa. Voda bo bolj čista, saj se bo s tem povečala njena samočistilnost, lastniki zemljišč pa bodo po stoletju spet dobili stare dostope do svoje zemlje, saj so struge spravljene nazaj v katastrske meje.