Mladi ornitologi so raziskovali Cerkniško jezero

Konec junija se zaključi šolsko leto in pričnejo se poletne šolske počitnice. Mladi ornitologi se teh še posebej veselijo, saj se vsako leto takrat začne tudi Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki ga na društvu DOPPS organizirajo že vse od leta 1994. Letos so v sklopu projekta LIFE Stržen povezali z nami, Notranjskim parkom, ter raziskovali Cerkniško jezero in njegovo okolico. 27. junija se je tako v kraju Zelše utaborilo 24 mladih ornitologov in 7 mentorjev. Pred njimi je bil dober teden dni terenskega raziskovanja, druženja in zabave.

Letošnji tabor, že 32. po vrsti, se organizacijsko ni kaj prida razlikoval od preteklih; vstajali so zelo zgodaj in si še zelo zaspani pripravili zajtrk, pri tem pa pazili, da smo z žlico zadeli v usta. Po dopoldanskem terenu smo se vrnili v Zelše na kosilo, kamor nam ga je prijazni gospod Gruden dostavil iz gostilnice Pri Glaž’ku. Po kosilu smo se do večera večinoma poskrili v senco, saj je zunaj pripekalo krepko čez 30 stopinj Celzija. Po večerji smo se ponovno opravili na teren in se nato pozno ponoči do jutra ponovno zavili v svoje spalne vreče.

Na taboru je delovalo 6 skupin, ki so jih vodili izkušeni mentorji. Vsaka skupina se je posvetila raziskovanju določene tematike, vendar so se v času tabora lahko vsi udeleženci preizkusili v prav vseh. Tako so mladi vadili terensko delo in zbiranje podatkov, hkrati pa tudi njihovo beleženje, obdelavo in izmenjavo informacij med vrstniki. Dogajanje na taboru so ob skupinskem delu popestrili še s skupnimi aktivnostmi; s kanuji so preveslali del reke Unice, se kopali v Cerkniškem jezeru, se spoznali z mreženjem netopirjev in obročkanjem koscev ter se vsak dan merili v prepoznavanju ptic oziroma v »skrivnostni fotografiji«.

Kaj so na taboru Bobnarica 2021 raziskovali in kaj so ugotovili?

Rjavi srakoper

Mentor: Dejan Bordjan

Udeleženci: Jon, Jakob, Tine in Bine

Dopoldneve so namenili popisom rjavega srakoperja. Skupaj so vse skupine na osmih ploskvah zabeležili 97 parov. Štiri ploskve so popisali že v preteklih letih in v splošnem je bilo največ srakoperjev leta 2007, letos pa vseeno več kot leta 2018. Dobro polovico srakoperjev so našli na grmih ter drevesih in veliko večino so obkrožale travinje. Srakoperji so bili najpogosteje opazovani na prežah visokih do 4m in širokih do le nekaj decimetrov.

 

Škrlatec

Mentor: Janez Leskošek

Udeleženci: Enej, Lars, Samo, Lovro

V skupini za škrlatca so raziskovali to skrivnostno in redko vrsto iz družine ščinkavcev. Je gnezdilka vlažnih zaraščajočih se travnikov, ki v Sloveniji redno gnezdi le na območju Cerkniškega polja. V sodelovanju z drugimi skupinami na taboru so popisali šest ploskev. Zabeležili so 18 osebkov škrlatcev, med njimi tudi škrlatnordeče obarvane samce, ki so si jih dobro ogledali. Za vsak osebek so v obrazec zapisali spol, starost, višino mesta, kjer je sedel, in sestavo habitata ter ga vrisali na zemljevid.

Gozdne ptice

Mentor: Mitja Denac

Udeleženci: Izidor, Karlo, Urh in Lan

V skupini za gozdne ptice so štirje zagreti mladi ornitologi in ne kaj dosti starejši mentor zbirali podatke s transektnih popisov gozdnih ptic. Ti so bili izvedeni na enak način, kot pomladanski popisi gozdnih ptic in popisi SIPKK – na 2 km dolgem transektu (= odseku) ter z beleženjem ptic v notranjem (<50 m) in zunanjem (>50 m) pasu. Skupine so se odpravile v gozdove različnih združb in na različnih nadmorskih višinah, mentorji pa so njihove rezultate vnesli v Excel, jih enostavno obdelali in primerjali z nekaterimi rezultati pomladanskih popisov. Udeležencem se je v spomin še posebej vtisnil pragozd Strmec z ogromnimi »sušicami« ter tamkajšnja družinica belohrbtih detlov, ki je pričala o prvi potrjeni gnezditvi v tem pragozdnem ostanku.

 

Biodiverziteta

Mentorica: Neža Kocjan

Udeleženke: Ivana, Sara, Sanja in Mina

V skupini za biodiverziteto so med seboj primerjale različne habitatne tipe glede na število vrst ptic, ki so jih v posameznem izmed njih zabeležili tekom tabora. Naše terensko delo je potekalo tako kot pri ostalih skupinah, po en dan so namenile popisu škrlatca, rjavega srakoperja, gozdnih ter vodnih vrst. Odpravile so se tudi na nočna terena v okolici Cerkniškega jezera ter na Javornikih. Za interpretacijo so uporabile podatke, ki so jih vse skupine zbrale v času tabora. Največ vrst (49) so opazili v mozaični kulturni krajini, sledile so vodne površine s 36 vrstami, najmanj vrst pa je bilo opaženih v gozdu (31).

Vodne ptice

Mentor: Rok Lobnik

Udeleženci_ke: Iva, Lana, Jakob in Matic

Ta skupina je vodila popise vodnih ptic na Cerkniškem jezeru in ostalih bližnjih vodnih telesih. Na Cerkniškem jezeru so tako skupaj zabeležili 36 vrst vodnih ptic, kar je nekoliko manj kot na taboru leta 2018 (41 vodnih ptic). Med opaženimi vrstami velja omeniti orla belorepca, črno štorkljo in pritlikavo tukalico. Veliko časa so v skupini namenili tudi iskanju netopirjev in redkih vrst orhidej.

 

Ptice kulturne krajine

Mentor: Matija Mlakar Medved

Udeleženci_ke: Lara, Drejc, Ema in Filip

Ptice kulturne krajine so skupine popisovale na različnih travnikih v okolici Cerkniškega jezera. Skupaj so opravili 5 transektnih popisov, na katerih so zabeležili 49 vrst ptic, od katerih je bilo 20 takšnih, ki tam tudi gnezdijo. Teh so našteli kar 422 parov! Raziskovali so tudi skrite kotičke v bližini Cerkniškega jezera, od katerih jih je posebej navdušil slap Kotel, kjer se niso mogli upreti namakanju nog v mrzlo vodo.

Na taboru je vsaka skupina opazila tudi kakšno zanimivo in redko vrsto ptice, ni pa manjkalo niti opazovanje drugih redkih živali ali rastlin. Največ zanimanja so požela opazovanja pritlikave tukalice, belohrbtega in triprstega detla, kratkoprstega škrjanca, kačarja, kozače, črnočelega srakoperja, rožnatih škorcev in beloglavih jastrebov. Skupaj so opazili kar 139 vrst ptic! Kar nekaj skupin je srečalo tudi medveda, jazbeca, divjega prašiča ali lisico.

»Letošnji tabor se je zaključil v nedeljo, 4. julija, ko so mladi ornitologi svoje ugotovitve v Zelšah predstavili staršem in sorodnikom. Tabor se je zaključil brez zapletov in po odzivih sodeč smo se imeli zelo lepo. Zahvala za to gre predvsem odgovornim, zabavnim in znanja polnim mentorjem, brez katerih si tabora sloh ne bi upal organizirati. Pri organizaciji so mi zelo pomagali kolegi iz Notranjskega regijskega parka, za prehrano pa je nadstandardno poskrbela gostilnica Glaž’k. Zahvala gre tudi članom Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ki so nam približali netopirje in vsem kolegom iz društvene pisarne, ki so mi tako ali drugače pomagali pri izvedbi tabora. Se vidimo junija 2022!« je ob zaključku tabora zapisal vodja tabora Tilen Basle.

 

Fotogalerija: