V okviru projekta LIFE Stržen se je javni zavod Notranjski regijski park lotil reaktivacije nekdanjih okljukov Stržena, največje ponikalnice na Cerkniškem polju. S tem bomo podaljšali ta vodotok in na ta način omogočili divjim prebivalcem jezera, rastlinam, ribam, ptičem ter ostalim vodnimi in obrežnim organizmom več prostora za življenje in vzgojo mladičev.

Stržen po stotih letih ponovno teče po strugi, ki so jo ljudje skrajšali, da bi voda hitreje odtekla. Načrti za osušitev jezera do mere, ki bi omogočala poljedelstvo, s čimer bi odpravili lakoto, se niso izšli … območje presihajočega Cerkniškega jezera je ostalo premokro za kulturne rastline, na dinamiko presihanja jezera prilagojeni divji prebivalci tega edinstvenega območja pa so se soočili s težjimi pogoji za življenje.
Aktivacija nekdanjih okljukov Stržena je zahtevala uporabo težke gradbene mehanizacije, kar je imelo za posledico tudi mehanske poškodbe tal in s tem spremembe v vegetacijskem pokrovu na nekaterih delih obravnavanega območja (npr. območja prevozov izkopanega materiala in začasne deponije izkopanega materiala).

Brez težke gradbene mehanizacije bi bila obnova nekdanjih okljukov Stržena praktično nemogoča. Poškodovano rastje si bo opomoglo … koliko časa narava za obnovo potrebuje in kako sukcesija poteka, pa bomo spremljali s spremljanjem stanja popisnih ploskev.
Za potrebe spremljanja sukcesije oz. kolonizacije nezasedenega prostora in razvoja oz. spreminjanja rastlinskih združb ter za ugotavljanje dejanskega stanja vegetacije v različnih življenjskih prostorih bomo na obravnavanem območju izvajali fitocenološke popise (popise rastlinskih združb), pri čemer bomo merili tudi različne okoljske dejavnike, ki pomagajo pri razumevanju vzorcev pestrosti ter razporejenosti organizmov in združb v prostoru.

Popisne ploskve za spremljanje sukcesije rastja in učinkov obnove okljukov na območju renaturacije Stržena vključujejo zemljišča z različnimi stopnjami poškodovanosti. Fotografija prikazuje določanje popisnega kvadranta v visokem šašju, enem od tipov naravnega rastja obravnavnega območja.
Foto: Jošt Stergaršek