Načrt reševanja naših dragocenih rakov, ki živijo v Strženu, vodotoku Cerkniškega jezera, je narejen! Na skupnem sestanku smo ga predstavniki Notranjskega parka izdelali skupaj s člani Ribiške družine Cerknica in strokovnjaki Zavoda za ribištvo.

Pred začetkom renaturacije, ko bo v preteklosti izravnana struga spet dobila svoje meandre, bodo ribiči rake (pa tudi ribe, seveda, a o načrtu za te bomo pisali prihodnjič) previdno izlovili. Iz tistih delov, ki jih bomo v okviru gradbenih del za renaturacijo, zasuli.

Najprej bodo ribiči rakom nastavili posebne vrše z vabami, potem bodo vsakega nežno vzeli iz vrše, določili njegovo vrsto – ali je jelševec ali koščak – mu določili spol in mu izmerili velikost.

Jelševcu pravimo tudi plemeniti rak. Kar se hrane tiče, kot se za raka pravzaprav spodobi, ni izbirčen. Požre vse, kar najde; jasno pa je, da mora biti hrana organskega izvora. Jelševec je bil včasih v slovenskih rekah zelo razširjen in pogost, lovili so ga za vsakdanjo hrano in celo za izvoz. To pa se je obrnilo, ko so v naše kraje skupaj z ameriško vrsto potočnega raka zanesli glivico in račja kuga je ob koncu 19. stoletja povzročila izginjanje jelševcev po vsej Evropi. Po nekaj zaporednih epidemijah so se jelševci ohranili le v nekaterih izoliranih vodnih telesih in Cerkniško jezero je eno od njih.

Navadni koščak ali krajše koščak je pogostejši od večjega jelševca. Navadno živi v višjih legah kot jelševec, če pa vrsti že živita v istem vodotoku, koščak izbere dele s kamnitim dnom, jelševec pa dele, kjer je dno peščeno. Koščak na svojo srečo ni bil nikoli gospodarsko zanimiv, je pa odličen pokazatelj dobre kakovosti vode in s tem ohranjenosti naravnega okolja.

Po izlovu bo ribiška družina rake prestavila v drug, zanje v času gradbenih del povsem varen del Stržena. In življenjski krog bo tekel naprej.

 

 

 

Foto: Ana Gabrejna