Učna pot Drvošec – 3. del
Pozdravljeni na polovici 5-kilometrske učne poti Drvošec! So objektivi vaših magičnih daljnogledov izostreni? Kar izostrite jih. Danes bomo opazovali velike živali. Potem, ko smo nazadnje poslušali in opazovali velikega detla, smo zdaj prišli do prve od petih opazovalnic za ptice. Vse so ob učni poti, po kateri se virtualno sprehajamo in vse smo si podrobno ogledali in jih preizkusili že pred nekaj tedni. Čeprav smo se tu že ustavili, pa se s pogledom v ne tako zelo oddaljeno prihodnost pomudimo pri drugi opazovalnici, imenovani Kleni vrh.
Opazovalnica Kleni vrh, zgodnja pomlad 2020, de-lux pogled na Cerkniško jezero in goro Slivnico
Ob tej opazovalnici so točke, posvečene kar šestim živalim, ki živijo na območju Notranjskega parka in jih je, sicer ob zelo redkih trenutkih, pa vendarle, mogoče opaziti tudi ob pohodu po učni poti Drvošec. Ta – mimogrede – nosi ime po gozdnatem polotoku, po katerem teče. No, ozrimo se vendar že k informacijskim točkam, posvečenim živalim.
MEDVED
Pokukate lahko v medvedji brlog. Če dobro napnete oči, ugotovite, da ste v brlogu skupaj z medvedom.
Medved se človeka boji, sploh če je glasen in “zganja hrup”. Napadalna pa lahko postane medvedka z mladiči, če jo presenetimo. Če nam medved začne groziti, nikoli ne tečemo! Obstanemo, se kljub strahu obnašamo mirno in se začnemo počasi umikati v smeri našega prihoda, brez kakršnihkoli hitrih gibov. Pomembno je, da medvedu ne dajemo občutka, da ga ogrožamo.
RIS
Je ogrožena vrsta. Ker njegov dom – gozd – ljudje vse bolj krčimo; ker se je zaradi svojih roparskih plenilskih pohodov že pred več kot sto leti zameril lovcem in živinorejcem, kar je vodilo v načrtno iztrebljanje; tretji razlog pa je njegovo čudovito krzno. V Sloveniji smo ga zaradi omenjenih razlogov že povsem iztrebili, dokler nismo leta 1973 ponovno naselili šest osebkov. Zaradi ugodnih pogojev so se hitro razmnožili, a danes je ris pri nas ponovno na robu izumrtja – zaradi parjenja v sorodstvu. Že naključni dogodek, na primer smrt breje samice, lahko povzroči izumrtje celotne populacije. Da do tega ne bi prišlo, bodo v okviru projekta Life Lynx v naslednjih letih na območje Notranjskega regijskega parka naselili 13 risov iz slovaških in romunskih gozdov.
Struktura, ki je hkrati tudi plezalo. Povzpnite se na vrh in poglejte na svet z risove perspektive.
VOLK
Volkovi so človeku nevarni le v pravljicah, v realnosti pa mu ne predstavljajo nevarnosti. Volk je plaha nočna žival, zato ga bomo v naravi težko videli. Veliko lažje je volkove slišati, saj so teritorialne živali, ki svoj življenjski okoliš označujejo s tuljenjem, pa tudi z uriniranjem. Zanimivost: volk in pes pripadata isti vrsti! Domači pes se z volkom lahko še vedno pari in ima plodne potomce.
Točka simbolizira volčji trop, ki je pravzaprav družina. Trop vodita alfa samec in alfa samica (največja stebra), pri lovu pa jima pomagajo mladiči različnih starosti. Ko mladiči odrastejo, trop zapustijo in si na nezasedenem teritoriju poskusijo najti partnerja ter ustanoviti svojo družino – nov trop. Poglejte skozi odprtino in videli boste skulpturo volka v njegovi naravni velikosti.
POLH/KOZAČA/VELIKI DETEL
Trije pomembni prebivalci območja našega parka so veliki detel, sova kozača in seveda polh. Velikemu detlu smo se čudili že prejšnji teden, pa se dajmo danes kozači.
Kozača je naša druga največja sova, doma je v labirintu bukev in hoj Javornikov ter Menišije. Neverjetno občutljive oči in sluh ter neslišen let ji omogočajo lov najbolj opreznih in plahih glodavcev. Zanjo je značilen tudi neslišen let, ki ga omogočajo posebna kosmata letalna peresa. Oči, kot vse sove, ne more premikati, ima pa zato toliko gibljivejši vrat. Zavrti ga lahko za 270 stopinj, v obe smeri. Še več o njej bo mogoče prebrati na zgoraj prikazani interaktivni tabli. Pa tudi o polhu. O njem pa boste med drugim lahko prebrali, da njegovo zimsko spanje lahko traja tudi več kot pol leta. Iz podzemskega zimskega gnezda lahko spečega polha odnese kuna, v toplem delu leta pa največ polhov polovijo sove.
NASLEDNJIČ: PUCINOV LAZ IN “SKADULCA”
